Zakaj "se palim" na wok

Še ena ideja za predvsem zdravo B večerjo.

Moj prvi wok sem dobila za darilo od mojega atija, ki ima zlate roke. V kuhinjo zaide predvsem samo kadar je lačen (mami ga že čez 40 let pridno futra z svojimi dobrotami), ampak parkrat na leto se pa tudi on spravi improvizirat.
Sam pravi da recepte največkrat vidi na TV-ju in si jih zapiše. Takrat ponavadi porabi pol mesečnega družinskega propračuna, da kupi naj, naj dražje sestavine, se zapre v kuhinjo in potem čara celo jutro.
Vse kar pripravi, je izredno okusno, nemastno in zanimivo. Med kosilom nas ene 37- krat vpraša če je dobro, ene 75-krat sam sebi pritrdi da je dobro, nakar ene 27-krat pove recept in če ga do konca dneva še ene trikrat ne pohvališ kako je dobro skuhal prideš na njegovo črno listo.
Ker je sam zelo navdušen nad azijsko hrano, smo zato vsi trije otroci dobili za darilo ta pravi wok.
Moj je bil ene par let lepo zapakiran nekje na podstrehi, dokler mi ni nekdo rekel, da se v njemu zelo fajn praži krompir, da o pomfriju ne govorimo. Na koncu koncev bi ga skoraj lahk obtožila, da je on kriv da zdele nosim s seboj kar precej odvečnih kilogramov, ker je res fantastična pripravica za hrustljav krompirček.
No, ko se je pa moj interes za kuhinjo spremenil in sem začela na veliko eksperimentirati, je bil wok vedno pogosteje na štedilniku. S tem si je pridobil častno mesto zdraven šporgeta, kjer je shranjen kadar ni v uporabi. Sestra ga ima še vedno nekje zapakiranega, ker pravi da dejansko ne ve, kaj naj s tem velkim ajmarjem od kastrole dela, brat pa mislim da je v njemu že kej zmešal.
Pravzaprav je tole že moj tretji wok pri naši hiši. Atijev je šel v večna lovišča po nekaj letih uporabe, potem sem kupila enega na neki razprodaji in ga samo enkrat uporabila, ker je bil Ž kvalitete (vse se je žgalo in prijemalo v njemu), no z zadnjim me je pa razveselil en dan soprog (se nisem upala vprašat kok je strosu za njega), in je daleč najboljši wok, kar sem jih imela. Vse kar v njem cmarim se nikoli ne zažge, in zelenjava ki jo samo parkrat obrnem na žlički olja ostane zmeraj hrustljava (prav taka kot je meni všeč).

Vsa zelenjava v mojem woku je več ali manj narezana "alla Julienne", kar mi dovoljuje, da jo pripravim v mega hitrih 2 minutah. S tem zelenjava ne izgubi svojih vitaminov, je pa v primerjavi z tisto kuhano v vodi neprimerno bolj okusna. Seveda teta Arge tega ne počne ročno (bi si prej harakiri naredila kot pa zrezala zelenjavo na take rezance), ampak ima zato en fajn pripomoček, ki se vidi na spodnji slikci. Valda ga imajo tudi v Sloveniji.


Skupaj z "lemongrass" (orientalna čubula, ki rahlo diši po limoni) in dvemi paprikami so bile nek večer moja OH večerja. Na hitro prepražila bučke, dodala na drobno narezan lemongrass, začinila z sojino omako, žlico tahinija, malo ingverja, kurkuma........in ostalih začimb.



Mal sezama in dva šnicla tofu-ja pa je bila moja večerja pripravljena......