Hobotnica

Na žalost so minili cajti ko se je teta Arge važila s svojo solato iz hobotnice.
"Shujševalna" verzija je eliminirala iz nje krompir (ohhh, zlati grešni dneviiiii..), ki ga zato v poletnih (pa tudi zgodnjih jesenskih) dneh nadomesti lep pogled iz moje letne jedilnice.

Ampak glede na to da so tema recepti, evo še ena slikica "od blizu".


Moja skrivnost kuhanja hobotnice je v (poleg jušne zelenjave) v:
- enem celem neolupljenem krompirju
- enem gladkem okroglem kamnu
- enem štofelcu iz plute

Sicer pa gre stvar takole:
Za štiri osebe rabite eno veliko ali dve majhni hobotnici (1 kilogram), poleg tega pa še:
- lovorjev list
- jušna zelenjava (1 koren, 1 steblo celerja, 1/2 čebule)
- 1 jušna žlica kisa
Očistite hobotnico (odstranite drobovino, oči in usta) ter jo dobro operite pod tekočo vodo. Dobro jo premlatite na delavni površini (z unim lesenim kladivom za zrezke), zato da popokajo notranje vezi, drugač bo trda. Elena mi je rekla, da jih oni na Siciliji primejo za lovke in butajo kar v skale na plaži.
Ko zavre velika količina vode, ji dodajte lovor, kis, jušno zelenjavo, en velik krompir ali pa en čist okrogel kamen, ter štirikrat ali petkrat na hitro potopite v krop lovke hobotnice, ki jo držite za glavo. Lovke se bodo kr zvile same od sebe. Ne me vprašat zakaj se držim tega rituala kot pijanec plota, dejstvo je, da je hobotnica neverjetno mehka, kadar jo tako kuham. Ko končate obred tunkanja, pustite hobotnico, da se kuha 40 minut (in niti minute več). Aja, ne pozabit dat v kastrolo še en štoflc od plute, ker je menda pol še boljša.
Ko jo odstavite iz štedilnika, jo pustite, da se ohladi kar v vodi, nakar jo olupite in razrežite na koščke.
Če ste na dieti, jo začinite z dobrim olivnim oljem, limono, soljo, poprom in veliko rukole ali nasekljanim peteršiljem (rukola je definitivno boljša). Tisti pa, ki s težo nimajo problemov, ji lahko dodajo na koščke narezan kuhan krompir.
Moj Ogi trdi, da v Bosni pojma nimajo kaj zamujajo.......