Česnica

Nič posebnega ni tale stvar, sam sem pa ponosna nanjo, ker je še iz časov ko sem se hotla mal prilizniti tašči iz Banjaluke, in sem po navodilih iz interneta spekla "česnico", ki se po pravoslavnem običaju menda je za božič. V njej se skriva kovanec, in ko se česnica raztrže (nikoli se ne reže z nožem), bo dobitnika kovanca menda celo leto pol spremljala sreča.
Tradicionalna česnica se je menda delala brez kvasa, sam pol ni tako lepa in bajsasta, zato jest vzamem moko, sol, mleko in vodo (fifty/fifty), pa mal kvasa. Vse se lepo zamesi in pusti da mal vzhaja, kar v okroglem modelu za torte. Okraševanje je Ogijeva naloga. Jaz spletem samo kitke, on pa pol nakranclja česnico, kakor "Bog zapoveda".
No s taščo sva razčistili, da se radi ne bova imeli nikoli, navada, da spečem to lepoto je pa ostala (kovanec že tri leta najde Tasičev Dejan), tako da se pod našo streho začnemo rediti intenzivno konec decembra zaradi naših praznikov in nadaljujemo še kr mal v januar zaradi pravoslavnih.