Žalost se s piškotki zbija
Zunaj sije topel sonček, jest se pa še zmeraj vlačim gor in dol v pidžami, kar pomeni da je danes eden od mojih "no day". Ogiju sem ob sedmih pripravila njegov lunch box, tako da mi ni treba noret s kosilom ob dvanajstih. Mislim, da bom dan preživela v urejevanju mojih slikic, če se mi bo pa glih dalo se pa še podepiliram tam dol po nogah. Hehe, zvečer hočem biti lepa za gledališče v Locarnu - Hitchcockov Delitto perfetto ali po naše Perfekten zločin. Igralci prihajajo iz Italije in kdor pozna Leopolda Mastelloni-ja (Reallity show-La fattoria) ve da je kvaliteta večera zagotovljena.
Upam, da mi bo malo smeha zvečer dvignilo tudi mal morale, ki se od včeraj potepa tamo dol po mojmu kevdru. Po skoraj šestih mesecih aktivnega pisakanja po forumu "elegantno popunjenih" gospodičen, sem se včeraj definitivno izklopila. Ogi pravi da sem Don Chisciotte in da je internet zame kot en stari mlin na veter, jest pa pravim da ne dovolim nikomur, pa niti eni žlehtDagmar, da ponižuje mene in moj trud. Katero potrebo zadovoljuje s tem ko to počne, bo pa verjetno znala razložiti sama svojemu psihoanalistu.
Kaj naj vam danes ponudim iz moje, kakor jo Dagmar imenuje ne-kmečke kuhinje? Mogoče pirine piškotke, ki jih peče že cela moja žlahta, ker so dobri, zdravi, predvsem pa "posebni".
Potrebujemo:
300 g pirine moke (50-100 g lahko nadomestimo z kamut-ovo moko)
100 g bele moke
100 g fruktoze (ali 150 g sladkorja)
100 g na male koščke narezanega masla
2 jajca
naribano lupinico dveh limon
4 velike žlice mleka
ščepec soli
1 pecilni prašek
1 vanilijev prašek
tri velike žlice v kavnem mlinčku mletih otrobov (pšenične, ajdove.........)
pest čokoladnih solzic iz jedilne čokolade
velika žlica mletih pšenčnih kalčkov, ker imajo za en vagon vitamina E
Zmečemo skupaj sestavine, zavijemo v prozorno folijo in pustimo da se ohladi v hladilniku (je lažje za delat). Zdej pa pozor: Vzamemo del testa, ga dvakrat počimo z roko da se mal "spešta" (op prev. zravna) in položimo med dve prozorni kuhinjski foliji. Razvaljamo na tanko preko folje (nič lepljenja na valar, nič dodatne moke, nič svinjanja.......), nakar odstranimo zgornjo in z modelčki napravimo piškote. Glede na to, da delam te piškote predvsem Ogiju na ljubo (vsake dva tedna odroma tale škatla z njim v službo) je čist normalno da morajo bit v obliku srčkov. Pri skoraj štiridesetih se mi pač mal že fuzla in se palim na herce.....take in onake.
Spodnja folija nam bo v veliko pomoč, da piškote lepo prenesemo na pekač s peki papirjem. Pečemo kakih 15 minut, al pa tudi kako več na 200-220°C in ohladimo na rešetki. Jest imam raje malo bolj zapečene in zelo tanke, Ogi pa malo bolj debele in svetle. Stvar okusa.
Piškoti so zelo krhki in pa zelo nasitni, čeprav jih moja mala nečakinja lahko spravi vase neverjetno količino. Sama delam zmeraj dvojno dozo, sam so škatle itak zmeraj prazne.
spacala skupaj Argentina ob 10:33 dop.
4 komentar
4 Comments:
Argentina, haj!
Sem tu in tam spremljala un forum, katerega omenjaš in iz katerega si se izklopila po krešu z Dagmar, napisala pa sem bolj redko kaj, tako, da me po imenu verjetno ne poznaš. Mimogrede, off topic, našla sem te tukaj zato, ker je Dagmar v unem forumu napopala link do tebe.
Žal mi je, da te tam ni več, tvoji komentarji so bili vedno taki, da so mi priklicali nasmeh na ustnice, znala si (znaš) vedno ubrati pravo struno. Tudi kar nekaj tvojih receptov sem preskusila in, Argentina, kapo dol pred tvojo kulinarično umetnostjo. Kmečka, ne-kmečka, vseeno mi je, je pa dobra. No, pa zdaj vem, kje najdem tvoje nove recepte za dobrote. Hvala ti, da to svoje znanje deliš z nami.
No, kakorkoli, hotela sem ti samo napisati, da si OK, ostani taka kot si in razsvetljuj dalje dneve ljudem v svoji okolici. Glede Dagmar pa; nisi edina, ki se je zahaklala z njo, tako, da ....
Cao in lep dan ti zelim!
Barbara
Ne vem čigava si, ne vem od kod si, ampak ti moram priznat da si me zelo razveselila s tvojim pisanjem. Sem že mislila, da me nihče več ne bere. Zaenkrat popam sem samo recepte, bom pa vsekakor kmalu razširila blog, tako da bom lahko spet z vami čvekala, se smejala, jokala, hujšala in grešila....ne povedat Dagmar, ampak zelo vas pogrešam.
Mimogrede, kaj si pa skuhala ne-kmečkega? Upam da je bilo predvsem mavrično in pa tudi dobro.
Ja, kr neki receptov sem pobrala od tebe. In vsi so bili zelo dobri. Če so bili mavrični, ...., ne vem, sem pa tu in tam malo eksperimentirala po svoje.
Evo, če se dobro spomnim so bili od tebe pasji piškoti, ki jih je vsa družina razen psa; še najraje pa naš maček- delam jih s tuno.
Potem je tvoja grešna hobotnica, taka ta prava s krompirjem. Ne vem, v čem je fora gladkega prodnika, ampak res je bila bolj mehka kot samo s plutovinastim štofelcom.
Ja, pa une pastetke. Iz kuplenega listnatega testa. Nadev iz piščanca in jurčkov je bil OK, zelenjavni pa se je "mal uscau"; saj veš kaj mislim.
Potem so tvoji polnozrnati piškoti z mojo deviacijo dveh krepkih žlic čistega kakava.
Pa spet po moje (z eno vrečko parmezana) deviirano slano pecivo iz koruzne moke.
Ja, več se pa ne spomnim, edino, naj omenim, da imam zalogo kakih 60 glažev po 340 ml paradajzne osnove. O tem kaj so me spraševale branjevke na mariborski tržnici, ko sem hotela na vsak način paradajze san Marcano pa raje kdaj drugič (komentarji: Pa kake Sanmerine bi ti to hotla? Tote šnitaplerce zemi, toti so nartabolši!)
Pa lep dan in uspešno nadaljevanje bloga ti želim!
Se pišemo.
Barbara
Včeraj sem Miklavžu pomagala peči piškote in sem ga prepričala, da jih je spekel po tem receptu :-)
Odlični so!!! Edino pšeničnih kalčkov nisem dala zraven... sem jih nadomestila s pestjo orehov (zato so malo bolj grešni).
Arge, tale način s folijo je res vrhunski! Moj fant je hotel matematično formulo izpeljat...ampak sem kar rekla, da naj svoje strojniške fore izpeljuje potem, ko končam :-) Res odličen sistem!!! Nobene packarije, po gorenjsko ni šla v nič niti pikica testa in nobene dodatne moke. ODLIČNO!!!
Objavite komentar
<< Home