Proseni kolač

Sestavine:
- 60 g prosa
- 100 g čokolade za kuhanje
- 140 g masla
- 3 jajca
- 80 g moke
- 100 g belega sladkorja (ali 80 g fruktoze)
- 80 g sladkorja v prahu (50 g fruktoze)
- 1/3 vrečke pecilnega praška

Jeseni drevesa v gozdu nad hišo izgubljajo liste, jaz in mož pa lase. Obupano ogledujeva drug drugega, na skrivaj štejeva vsako dlakco, razmišljava da je biti plešast kar malo "fancy". Kljub temu je Ogi letos nakupil kapsule raznih barv(kakor jesen) in losionov na bazi kopriv, ki zagotavljajo mega dnevno rast las, jaz sem pa dobila domačo nalogo, da vsaj enkrat na teden vključim v najin jedilnik tudi proso.
Spomnim se, da sem kot majhna videvala sosedo (skoraj plešasto), ki je vsak dan tolkla v malem možnarju prosena zrna in jih jedla z vsem kar ji je prišlo pod roko. Jaz se odločam za malo bolj konkretne variante, kakor je na primer tale "cake".

Proso najprej nežno operem vseh smeti in praha, nakar ga pustim še nekaj časa v vodi, da ga rešim vseh nečistoč. Vodo kar nekajkrat zamenjam, dokler ni popolnoma čista, nakar ga kuham v vodi kakih 20 minut (ena posodica prosa + dve posodice vode).
Medtem ko se moje proso lepo počasi kuha, raztopim v drugi posodi čokolado, ki sem ji primešala 100g masla in takoj, ko je tudi to raztopljeno, dodam še 80 g fruktoze (za ta sladke se nadomesti z 100 g navadnega belega sladkorja), 30 g moke in dva sveža jajca. Jajca ponavadi predhodno stepem s fruktozo, da se lažje zmešajo z ostalo maso.

Maso nalijem v model za plumcake, ki sem ga obložila z alu folijo za pečico.
Segrejem pečico na 175°.

Z mikserjem stepem ostalih 40 g masla s 50 g fruktoze (ali 80 g sladkorja v prahu za posip), dodam preostalo jajce in na koncu še ostanek moke, pecilni prašek in ohlajeno proso.

Belo maso prelijem čez čokolado v modelu in pečem kakih 50 minut.
Nostranjost tega božanskega kolača bo ostala zelo mehka in vlažna zaradi prosa. Pri naši hiši nam je to še nekako najbolj všečm, ampak to še ni vse. Če vam uspe slučajno zajeti z žličko malo čokolade in malo prosenega nadeva, vam bodo mavrične barve ob kakem dišečem popoldanskem čaju zagotovljene........pa kakšen las več boste tudi imele naslednji dan na glavi.

Proso ne vsebuje glutina, je pa polno mineralov, npr. železa, magnezija, fosforja, silicija; elementov, ki okrepijo vsakega okrevajočega bolnika, da ne govorimo kako blaženo vpliva na naš živčni sistem. Lecitin, ki se nahaja v zrnu je ta prava stvar za vse tiste malo bolj pametne intelektualce.